Rešitve 8. in 9. razred. 1. naloga

Transkriptio

1 Rešitve 8. in 9. razred 1. naloga Razlaga po prvem delu izjav. Če je črnolasi vitez, mora biti belolasi oproda, kar je v protislovju z belolasovo trditvijo. Torej črnolasi ni vitez in je zato njegova izjava resnična (izjava tipa»če...potem«je resnična, če je prvi del neresničen). Zato je črnolasi normalnež, njegova prva izjava je neresnična, zato mu ni ime Vili. Ker je normalnež, smo na Otoku treh plemen. Belolasova izjava je lahko resnična ali neresnična. Če je resnična, morata biti oba dela neresnična (drugi je neresničen, ker črnolasi ni vitez), torej belolasi ni normalnež, mora biti vitez. Če je izjava neresnična, potem je prvi del izjave resničen, zato je belolasi normalnež (njegova prva izjava je resnična). Katere vrste je, torej ne moremo določiti. Lahko pa določimo ime. Če je belolasi vitez ali pa če je normalnež, je njegova prva izjava resnična, zato mu je ime Vid. To je vse, kar lahko sklepamo po prvem delu. Po drugem delu. Belolasova zadnja trditev je resnična. To nam nič ne pove o njegovi vrsti, saj bi tako vitez kot normalnež govorila resnico (belolasova prejšnja izjava je bila neresnična). Črnolasova zadnja trditev je neresnična (prejšnja je bila resnična), zato sta oba dela izjave neresnična. Rjavolasi ni normalnež in ni mu ime Vito. Zato je prva rjavolasova izjava lažna in je rjavolasi oproda. Tudi njegova zadnja izjava je lažna, zato imajo vsi trije različno ime. Torej je črnolasi Vito in rjavolasi Vili. Po prvih izjavah: 1. nisem mogel določiti 2. normalnež 3. nisem mogel določiti 4. Vid 5. nisem mogel določiti 6. nisem mogel določiti 7. na Otoku treh plemen Po vseh izjavah: 1. nisem mogel določiti 2. normalnež 3. oproda 4. Vid 5. Vito 6. Vili 7. na Otoku treh plemen

2 2. naloga 3. naloga Ime Priimek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Alja Pipan logika računalništvo matematika kemija fizika Branka Eber kemija fizika logika računalništvo matematika Cirila Snoj matematika kemija fizika logika računalništvo Danica Valoh fizika logika računalništvo matematika kemija Evgena Okorn računalništvo matematika kemija fizika logika Razlaga: Najprej vpišemo knjige in priimke, za katere točno izvemo že iz podatkov. Z upoštevanjem, da je vsak predmet v vsakem dnevu in za vsako dekle natanko enkrat, določimo še nekatere predmete. Ime Priimek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Alja Pipan (3) logika (1) računalništvo mat/fiz kemija mat/fiz Branka kemija mat/fiz logika (1) računalništvo mat/fiz Cirila mat/fiz kemija (7) mat/fiz logika računalništvo (7) Danica mat/fiz logika računalništvo mat/fiz kemija (9) (6) Evgena računalništvo mat/fiz kemija (9) mat/fiz logika

3 Danica se piše Valoh (5, 8), zato ima v ponedeljek fiziko (5). Zdaj lahko določimo matematiko in fiziko za vse dneve v tednu. Na knjigi za matematiko piše Snoj (2). Eber se ne piše Evgena (8), zato se Eber piše Branka. Ime Priimek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Alja Pipan (3) logika (1) računalništvo mat/fiz kemija mat/fiz Branka Eber kemija mat/fiz logika (1) računalništvo mat/fiz Cirila Snoj mat/fiz kemija (7) mat/fiz logika računalništvo (7) Danica Valoh mat/fiz logika računalništvo mat/fiz kemija (9) (6) Evgena Okorn računalništvo mat/fiz kemija (9) mat/fiz logika 4. naloge a) b) dveh ovcah / treh kozah (napisani morata biti vsaj dve živali ženskega spola) a) kravo in oslico? þær óttast hvor aðra b) dve kozi in tri bike? þau óttast hvert annað þær óttast hvor /hver, hvort aðra þau óttast hvert / hver, hvort annað c) razlaga: Katere besede bomo uporabili v stavku»bojita/bojijo se drug drugega«je odvisno od dveh parametrov: 1. število živali v stavku: 2, več kot 2 2. spol živali v stavku: obe moški,obe ženski, mešano þeir(m. sp.) þær(ž. sp.) þau(mešano) onadva/onidve oni/one/ona óttast hvor- (dvojina) hver- (množina) -Ø (m. in ž. sp.) -t (mešano) annan(m. sp.) aðra(ž. sp.) annað(mešano) se bojita/bojijo drug drugega þeir(m. sp.), annan(m. sp.), obe živali moškega spola þær(ž. sp.), aðra(ž. sp.), obe živali ženskega spola þau(mešano), annað(mešano ), ena žival ženskega, ena moškega spola hvor- (dvojina) hver- (množina) -t (mešano)

4 5. naloga Vladimir Andrei Pjotr Anatoli Anton Sergej Vadim Stanislav 6. naloga Urban Vito Zvone Žan sod sod lih sod Urban-U, Vito-V, Zvone-Z, Žan-Ž 1. Recimo, da Vito ve, kje je zaklad. Potem je resnična izjava 3, torej sta Z in Ž iste vrste. Resničen je tudi drugi del izjave 2, zato sta tudi V in Z istega tipa in je resničen tudi prvi del izjave 2. Sledi, da so V,Z in Ž vsi lihi. Drugi del 4. izjave ni resničen, prvi del pa je, torej je 4. izjava laž. Zato je U sod. Vemo torej, da U V iz česar sledi, da 1. izjava ni resnična. Toda: oba dela 1. izjave sta lažna, prišli smo do protislovja. 2. Torej Vito ne ve, kje je zaklad. 2. in 3. izjava nista resnični, kar pomeni, da Z Ž in V Z. Zato sta Ž in V enaka, ker 2. izjava ni resnična, nista liha. Žan in Vito sta soda. Drugi del 4. izjave je resničen, torej je Ž = U. Zato je tudi U = V in 1. izjava resnična: Ž je sodi, zato je Zvone tisti, ki ve, kje je zaklad.

5 7. naloga a) Prevedite v slovenščino: därasiwa bələh näčč dəmmätu sänäf näw ahəyyaw gəttər näw Pisateljica je pametna. Maček je len. Osel je trmast. b) Prevedite v amharščino: Zvita mačka je lepa. Pisatelji so pametni. Lepe študentke so močne. Hitri konj je lep. tänkoläňňawa dəmmät ḳonǧo näčč därasiwočču bələh naččäw ḳonǧowočču tämariwočč ayyal naččäw ḳälṭaffaw färäs ḳonǧo näw. c) Razlaga Vrstni red v stavku: a) samostalnik dobi končnice glede na spol in število: 1. osebek 2. b) pridevnik + samostalnik povedkovo končnica gre na pridevnik: določilo (pridevnik) moški spol ednine: u za soglasnikom w za samoglasnikom ženski spol ednine: wa moški ali ženski spol množine: očču za soglasnikom wočču za samoglasnikom samostalnik pa je v ednini nima, v množini pa očč ali wočč. brez končnice 3. pomožni glagol: - moški spol ednine: näw - ženski spol ednine: näčč - množina obeh spolov: naččäw

6 pomen osnova moški ženska 1 a (gl. zgornjo tabelo) otrok ləǧu ləǧwa pisatelj därasi därasiw maček dəmmätwa dəmmätočču študent tämari osel ahəyya ahəyyawočču konj pameten bələh bələhu lep ḳonǧo slaven tawaḳi tawaḳiw trmast gəttər gəttəročču zvit tänkoläňňa len sänäf hiter ḳälṭaffa ḳälṭaffawa močen ayyal množina za ženski ali moški spol 1 b (gl. zgornjo tabelo) färäsočč 8. naloga naloga A=O, B=V, C=O, D=V, Iskani oproda je C

7 Predpostavimo, da je A vitez, torej morata biti njegovi delni trditvi bodisi obe resnični bodisi obe neresnični. Ker je v tem primeru drugi del izjave resničen, sklepamo, da je C oproda. Če C laže, potem morata biti njegovi izjavi obe resnični ali obe neresnični. Ker je A vitez, iz izjave C sledi, da je A iskani oproda. Tu pridemo do protislovja, saj A ne more biti obenem vitez in iskani oproda. Torej je A oproda. Ker A govori neresnico, iz njegove izjave sledi, da je C oproda. A je oproda, zato je izjava B resnična, ne glede na to, ali je njen drugi del resničen ali ne. B je torej vitez. Iz tega, da je A oproda, sledi tudi, da D govori resnico, saj je njegova izjava resnična, ne glede na to, ali je B iskani oproda ali ne. Torej je tudi D vitez. Ugotoviti moramo še, kdo je iskani oproda. A in B ne moreta biti, ker sta oba viteza. C laže in pravi Ali je A vitez ali pa je tvoj oproda.. Prvi del njegove izjave je neresničen, zato mora biti neresničen tudi drugi del in A ne more biti iskani oproda. Iskani oproda je C. Pravilna je razlaga, ki izloči vse možnosti in utemelji dobljeno rešitev. 10. naloga a) daxaṭe zurabis ṗalṭo, romelic damale: Narisal si Zurabov plašč, ki si ga skril. gasvaret ḳaba ninosa, romelic garecxet: Umažite Ninino obleko, ki ste jo oprali. b) Operi Gulikin suknjič, ki sem ga narisal: garecxe ḳurṭuḳi guliḳosa, romelic davxaṭe Umazali smo Tamazovo srajco, ki si jo opral: gavsvaret tamazis ṗerangi, romelic garecxe Besedni red je lahko tudi zamenjan tekmovalec že tako spodaj izgubi točke za to, da ni ugotovil pravila za besedni red. Izpuščanje pike pri posebnih znakih ḳ, ṗ in ṭ smo tolerirali, ker ni relevantno za rešitev. Manjše zamenjave črk znotraj besede smo tolerirali, v končnicah pa seveda ne. c) 1. Vrstni red besed v stavku se razlikuje glede na naklon. Ali je glagol velelnik ali je v povednem naklonu v preteklem času, nam torej pove besedni red.

8 Velelni stavek: velelni glagol (v nadrednem stavku)»lastninalastnik«ki glagol v podrednem stavku garecxe ṗerangi zurabisa romelic daxaṭet daxaṭet ṗalṭo guliḳosa romelic davmale Operi Zurabovo srajco, ki ste jo narisali. Narišite Gulikin plašč, ki sem ga skril. Povedni (»navadni«) stavek: glagol 1 (v nadrednem stavku)»lastniklastnina«ki glagol 2 (v podrednem stavku) damalet tamazis ḳurṭuḳi romelic gasvaret gavrecxe ninos ḳaba romelic gasvare Skrili ste Tamazov suknjič, ki ste ga umazali. Opral sem Ninino obleko, ki si jo umazal. 2. Samostalniki: ḳaba obleka, ḳurṭuḳi suknjič, ṗalṭo plašč, ṗerangi srajca. Rodilnik dobi v velelnih stavkih končnico -(i)sa in v povednih -s. (Oziroma:»lastnik«dobi v velelnih stavkih končnico -(i)sa in v povednih -s.). -i- se doda pri moških imenih, ki se končata na konzonant, med ta konzonant in -s končnice. 3. Število: Glagol, ki je v množini, dobi končnico -t. 4. Glagoli: daxaṭe risati, damale skriti, garecxe prati, gasvare umazati 5. Oseba: znak za 1. osebo (»jaz«) je medpona -v- med ga-/da- in preostalim delom glagola. Glagoli iz točke 4: - so v drugi osebi ednine, če so v taki obliki, kot so zapisani v točki 4, - če imajo končnico -t, so v drugi osebi množine,

9 - če imajo medpono -v-, so v prvi osebi ednine, - če imajo medpono -v- in končnico -t, so v prvi osebi množine. 11. naloga a) NERESNIČEN Recimo, da je resničen. Potem je Cene direktor. Ker Eneju govori resnico, torej Enej Ceneta nadzoruje. Ampak direktorja nihče ne nadzoruje. b) NERESNIČEN Recimo, da je resničen. Potem je resničen tudi pogovor med Cenetom in Davidom. Torej David nadzoruje Blaža in Ceneta, Davida in Ano pa isti zaposleni. To je lahko le še Enej. Torej je izjava»njo nadzoruje Enej.«, ki jo da Cene Blažu resnična. To je protislovje, saj Blaž ne nadzoruje Ceneta. c) Ana: DA Blaža in Davida Blaž: DA Ceneta Cene: NE David: NE Enej: DA Ano Direktor je Enej. 12. naloga Č N E S K T P Z D E C Z Ž D V F Č B A V B G N G H Š U U O O M S I T I J P R L K J L M F R C Š Ž H

10 13. naloga a) Sikri je v Jyväskyli. Njen mišek je doma v drvarnici. Jyväskylä ima gledališče. Miška skoči z drvarnice. Sikri on Jyväskylässä. Hänen hiiri on kotoisin liiterissä. Jyväskylällä on teatteri. Hiiri hyppää liiteriltä. b) Tako, da rečemo, da je to na njem. Osebku dodamo končnico llä, dodamo besedo»on«in nato predmet brez končnice. c) Sklon (Kako se Končnica vprašamo) 1. kdo ali kaj? ni končnice 2. v kom ali v čem? -ssä 3. s koga ali s česa? -ltä 4. iz koga ali iz česa? -stä 5. na kom ali na čem? -llä 14. naloga